Streha – Vse, kar morate vedeti
Ne glede na to, ali se odločate za vrsto strehe na vaši novogradnji ali prenovo stare strehe, verjetno pričakujete, da bo nova streha trajala več desetletij, hkrati pa bo tudi lepa na pogled. Streha mora vzdržati obremenitve lastne teže ter dodatne obtežbe, ki jih na nosilno konstrukcijo povzroča obilica snega, močno deževje s točo in silovit veter.
Pred izbiro strehe je priporočljivo pridobiti čim več informacij, da boste lažje sprejeli pravilno odločitev. Vse, kar morate vedeti o tem, kakšna mora biti streha, si lahko preberete v nadaljevanju prispevka.
Streha: Kakšen je primeren naklon?
Ni vsaka streha primerna za vsako okolje. Vremenski vplivi v precejšnji meri zapovedujejo, kakšen je dopusten in primeren naklon strehe na določenem geografskem območju. V Sloveniji tako lahko najdemo vse od zelo strmih do zelo položnih streh.
Zelo strma streha
V višje ležečih hribovitih področjih, kjer prevladujeta močno deževje in obilne snežne padavine so strehe praviloma zelo strme, z naklonom med 45° in 60°. Zelo strma streha namreč omogoča hitro odtekanje vode s strehe in zmanjša obtežbo snega na nosilno strešno konstrukcijo.
Strma streha
Naklon strehe med 30°in 45° se uvršča med strme strehe. Takšne strehe prevladujejo v večjem delu Slovenije, tako v severovzhodni in osrednji Sloveniji, kot na Notranjskem, Dolenjskem, v Beli Krajini in delu Gorenjske.
Položna streha
Položne strehe, ki imajo naklon od 5° do 30°, najpogosteje vidimo v kraških in primorskih pokrajinah, kjer je manj padavin. Močni burji se položna streha zelo dobro zoperstavlja.
Ravna streha
Naklon strehe do 5° je najpogostejši pri ravnih strehah večstanovanjskih blokov in javnih objektov. V zadnjem času postaja ravna streha aktualna tudi pri gradnji modernih stanovanjskih hiš. Površina ravne strehe je zelo uporabna za teraso. Omislite si lahko tudi zeleno streho z zasaditvijo travnih površin, grmovnic ali dreves.
Kontaktirajte preverjene krovce, tesarje in kleparje.
Oblika strehe – strešine ali strešne ploskve
Ravna streha je streha brez strešin in brez klasične kritine ter brez naklona ali pa je ta minimalen. Stavbo pred vremenskimi vplivi varuje več strešnih plasti, s slojem toplotne izolacije in hidroizolacije. Izvedena mora biti popolnoma vodotesno, sicer se njena življenjska doba lahko precej skrajša. Dodaten prostor na strehi lahko izkoristite za teraso, različne aktivnosti ali ureditev vrta.
Enokapna streha ima eno strešino.
Vse pogosteje se uporablja pri sodobno grajenih nizkoenergijskih in pasivnih hišah z namenom, da se na južni strani objekta zajame čim več svetlobe in sončne energije ter s tem zmanjšuje toplotne izgube stavbe. Gradnja enokapnice je enostavnejša in iz tega razloga cenejša.
Pri tej vrsti strehe sta strešini na različnih višinah. Namesto slemena je nad spodnjo strešino navpičen zid, v katerem so običajno vgrajena okna, ki zagotavljajo dodatno naravno svetlobo v zgornjem nadstropju.
Dvokapna streha je še vedno najbolj razširjena oblika strehe v Sloveniji, ki dobro kljubuje dežju in snegu.
Položen nagib dvokapne strehe bolje kljubuje močnemu vetru, za bolj deževna območja z obilnimi snežnimi padavinami, pa je bolj primerna dvokapnica s strmim nagibom. Sleme se lahko izvede s čokom ali brez.
Dvokapnica ima dve strešini, ki sta lahko simetrični ali asimetrični in se stikata v slemenu na vrhu strehe. Ta vrsta strehe nudi možnost dobre osvetlitve na obeh pročelnih stenah. Strešini sta lahko izvedeni tudi na dveh višinah brez slemena, med njima pa je parapetni zid, v katerega je smiselno vgraditi okna za dodatno svetlobo v zgornjem nadstropju. Ločimo dve vrsti dvokapne strehe: simetrično dvokapno streho s slemenom in asimetrično dvokapno streho s slemenom.
Inverzna dvokapnica ali metuljasta streha
Inverzna dvokapnica ali metuljasta streha zahteva natančno izvedbo odvodnjavanja, sicer lahko povzroča nemalo težav. Na mestu, kjer ima klasična dvokapnica sleme, je pri inverzni dvokapni strehi žlota, v katero se stekajo padavine. Enostavno jih lahko speljete v zalogovnik vode in s pridom uporabite za zalivanje, pranje, splakovanje sanitarij. Metuljasta streha se izvede z namenom, da se ob fasadi odkrije in osvetli večji del hiše.
Mansardna streha ima lomljeno strešino z različnima naklonoma, pri čemer je spodnji del strešine od kapu proti lomu bolj strm od zgornjega dela strešine, ki poteka od loma proti grebenu. Ta zasnova strehe maksimalno poveča prostor v mansardnem stanovanju. Lahko je dvokapna s slemenom ali štirikapna, ki se po štirih grebenih stika v eno točko na vrhu strehe.
Pri mansardni strehi si omogočite maksimalen izkoristek prostora.
Štirikapna streha pokriva objekte s pravokotnim tlorisom. Sleme poteka vzporedno z daljšo stranico objekta, nanj pa se opirajo štiri strešine in štirje grebeni. Najnižji rob strehe, s katerega se voda steka v žleb, ima po celem obodu strehe. Izbirate lahko med štirikapno streho s slemenom ali se odločite za štirikapno streho s platformo.
Piramidna streha oziroma šotorasta streha je oblika štirikapnice, ki pokriva stavbe s kvadratnim tlorisom.
Piramidna streha nima slemena, ampak so vse štiri strešine in grebeni združene v eno stično točko na vrhu strehe. Prav tako kot štirikapna streha ima najnižji rob strehe po celem obodu strehe. Odlikuje jo večja odpornost proti vetru, je pa manj primerna za mansardna stanovanja, ker zaradi svoje oblike nudi manj bivalnega prostora.
Strehe netipičnih oblik kot so na primer kupole, stožci, ukrivljene strehe v obliki loka, so v naših krajih precej neobičajne. Stroški za načrtovanje in izdelavo edinstvene oblike strehe so precej večji kot pri tradicionalni strehi. Čeprav je kupolasta streha energetsko zelo učinkovita in trpežna, ni zaželena v vsakem okolju.
Križna streha pokriva objekt s kvadratno obliko. Ima dve, med seboj pravokotni slemeni v isti višini. Za razliko od šotoraste strehe, križna streha nima najnižjega robu strehe, ampak se voda steka po štirih žlotah neposredno v štiri vertikalne vogalne žlebove. Razgibane strešine v slemenskem delu ponujajo več prostor in osvetlitve za mansardno stanovanje..
Kakšno naj bo ostrešje oziroma nosilna konstrukcija strehe?
Ostrešje je največkrat leseno, na industrijskih objektih pogosto kovinsko, v primorskem svetu in na Krasu pa se zaradi močne burje praviloma odločajo za betonsko. Les je lahek, prožen in trden material, in zelo primeren za premostitev večjih razponov med konstrukcijskimi elementi.
Osnova za dolgo obstojno leseno ostrešje je zdrav les, ki mora biti pravilno posekan, razžagan, posušen in ne nazadnje ustrezno obdelan in brezhibno vgrajen.
Nosilna konstrukcija strehe mora biti pravilno načrtovana in ustrezno dimenzionirana, zato je natančen načrt ostrešja s statičnimi izračuni nujen.
Izvedba ostrešja združuje dela tesarja, kleparja in krovca. Tesar izdela elemente strešne konstrukcije, kot so špirovci, late, škarje in sleme ter jih med seboj poveže s tesarskimi spoji. Klepar izdela in pritrdi vetrne obrobe, žlebove, zaključke in obrobe prebojev, frčad, strešnih oken, dimnikov in stičišča strešin (lom, žlota, greben, sleme). Krovec na nosilno konstrukcijo namesti vse potrebne izolacijske sloje in hišo prekrije z izbrano vrsto kritine.
Krovstvo – komu zaupati streho (cene, trendi, preverjeni krovci)
Plasti strehe – sestava strešnih slojev
Pri novogradnjah je pri izvedbi strehe najbolj smiselno, da začnete sestavljati sloje od špirovcev proti zaključni plasti strehe, ki je poljubna kritina. Enako zaporedje se izvede pri prenovi stare strehe, kjer je namen zamenjati strešno kritino, ne pa tudi notranjega stropa mansarde. Streho se v tem primeru razkrije z zgornje strani vse do špirovcev.
Izvedba deluje na ta način:
Na špirovce ali pod špirovce se namesti prvi sloj paroprepustne folije, med špirovce plast toplotne izolacije, sledi drugi sloj na špirovce. Sekundarna kritina, letve in kontra letve kritina. Izolaciji strehe in fasade se morata prekrivati, da neprekinjen toplotni ovoj in izničiti toplotne mostove.
Najvišje ležeča plast strehe je strešna kritina. Pod njo je potrebno izvesti zračni kanal za kroženje zraka in preprečevanje nabiranja vlage. Zračni kanal omogočajo letve, ki nosijo strešno kritino. Nabite so na sekundarno kritino, ki je lahko iz lesno-vlaknenih plošč ali desk, preko katerih je nameščena paroprepustna folija. Pod sekundarno kritino je izolacija, ki je nameščena med špirovce, pod njo pa parna zapora, ki preprečuje kondenzacijo pare. Zadnji, notranji sloj strehe pod špirovci je zaključna obloga, ki služi kot strop mansarde.
Če je kritina strehe še dobra in je pri izvedbi dodatne izolacije strehe ne bi želeli zamenjati, je bolj ekonomično, da se prenove strehe lotite s spodnje strani. V tem primeru v obratnem vrstnem redu namestite vse omenjene sloje. Začnete tik pod strešno kritino, zadnjo plast pa tu predstavlja zaključna obloga stropa mansarde.
Kakšna naj bo strešna kritina?
Ni vsaka strešna kritina primerna za vsa podnebja in vse naklone streh. Pokrajine z obilnimi snežnimi padavinami ali točo terjajo drugačno kritino kot območja, kjer mora streha kljubovati predvsem žgočemu soncu ali močnemu vetru. Prav tako strešna kritina na strmi strehi ne more biti enaka kritini na položni strehi.
Pri izbiri, kakšna naj bo strešna kritina, cena torej ne more biti edino merilo.
Verjetno si menjave strešne kritine ne želite vsakih 15 let, kolikor je življenjska doba nekaterih cenejših strešnih kritin na tržišču. Zato bodite pozorni tudi na trajnost posamezne strešne kritine in garancijsko dobo proizvajalca.
V grobem lahko izbirate med lažjimi strešnimi kritinami, kot so: bitumenska strešna kritina, vlaknocementna strešna kritina, kovinska oziroma pločevinasta strešna kritina, strešna kritina iz skodel ali slame. Med težje strešne kritine pa se uvršča betonska in opečna kritina in strešna kritina iz naravnega kamna.
PREVERITE TUDI: KROVSTVO + TESARSTVO + KLEPARSTVO = STREHA: CENA STREHE, VRSTE, PREDNOSTI IN SLABOSTI KRITIN
Kakšna je cena strehe?
Na ceno strehe poleg njene velikosti vpliva nemalo karakteristik. Kompleksnejša streha z večjim naklonom, več strešinami, vogali, robovi, žlotami, grebeni, obrobami, strešnimi okni ali dimniki vsekakor pomeni precej višji strošek kot enostavna enokapna ali dvokapna streha. Višjo ceno lahko pričakujete tudi pri izvedbi strehe na večji višini.
Poceni kritina se na koncu lahko izkaže kot ne najcenejša izvedba strehe. Pri zamenjavi stare strehe vas lahko doletijo precej visoki dodatni stroški. Stara strešna konstrukcija je namreč lahko v slabem stanju ali premalo nosilna za eventuelno težjo novo kritino, kar terja zamenjavo ostrešja. Zanemariti ne gre tudi cene demontaže in uničenja stare strešne kritine, ki se med mojstri krovci občutno razlikuje.
Poleg gole cene kritine vedno primerjajte stroške celotne izvedbe strehe.
Cene priprav in prekrivanja strehe se za različne vrste kritine lahko močno razlikujejo. Končni strošek strehe lahko precej naraste tudi na račun potrebne dodatne opreme, ki je pri nekaterih vrstah kritin zelo draga.
Pri primerjavi stroškov izvedbe strehe torej ne pozabite na ceno vseh del in vsega potrebnega materiala, vključno s konstrukcijskim in izolacijskim materialom. Po zelo grobi oceni boste za streho s povprečne stanovanjske hiše odšteli od 8.000 evrov dalje.
Priporočamo vam, da se po nasvet, pomoč in ponudbe za izvedbo strehe obrnete na Vsezastreho.net, kjer smo na enem mestu zbrali skupaj preverjene strokovnjake in mojstre s področja tesarstva, krovstva in kleparstva.